Capoeira je v slovenskem prostoru še precej nepoznana veščina, vendar ima vsako leto več privržencev. Ti v njej prepoznajo učinkovito borilno veščino, šport, ples, obliko izražanja, brazilsko kulturo in folkloro, druženje, sprostitev in zabavo, umetnost, glasbo in še kaj. Zaradi svoje pestrosti je ob njej je težko ostati ravnodušen. Pozornost vzbudi že nenavaden in za to okolje nepoznan ritem, gibanje, ki vključuje elemente napada, obrambe in akrobacij ter 'roda' oz. krog v katerem se ta veščina izvaja. Prisotni namreč s svojimi telesi oblikujejo krog, ploskajo in pojejo, nekateri od njih igrajo na inštrumente, v krogu pa se dve osebi v ritmu glasbe spretno, pretkano in nevarno gibata. Namen obeh je z inteligentno igro spraviti drugega iz ravnotežja brez namenskega fizičnega poškodovanja.

Morda se sliši težko, vendar se s pridno vadbo naučimo marsičesa, premagamo strah ali sram ter presežemo telesne omejitve, ki smo jih zadali sami in ki se jih trdno oklepamo. Največji čar capoeire je, da lahko vsak v njej najde nekaj zase, obenem pa se nauči učinkovite samoobrambe, poveča gibljivost, fizično moč, ravnotežje in vzdržljivost ter izboljša koordinacijo in občutek za ritem. S capoeiro se lahko ukvarja vsak, ne glede na spol, starost in fizično pripravljenost. Kaj ni to dovolj tehten razlog, da se splača vsaj poskusiti?